99. člen
(gradnja objektov zunaj poselitvenih območij)
(1)
Gradnja zunaj poselitvenih območij ni dovoljena, če za prostorsko enoto niso določena merila in pogoji glede gradnje zunaj poselitvenih območij.
(2)
Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij, ki služi za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in javne infrastrukture mora zadoščati naslednjim merilom:
1.
njihova izvedba ali uporaba ni v nasprotju z javno koristjo;
2.
je mogoče z razumnimi stroški zagotoviti komunalno opremo zemljišča;
3.
ne bi povzročila vidnega razvrednotenja prostora;
4.
ne bi povzročila škodljivih vplivov na okolje;
5.
taka gradnja ne bi ogrožala naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine;
6.
taka gradnja ne bi ogrozila kakovosti naravnih virov ali oteževala dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin).
(3)
Pri gradnji objektov zunaj poselitvenih območij je treba:
1.
ohranjati skladnost med funkcijami določenega območja;
2.
obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture;
3.
zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine;
4.
urediti odprte bivalne in ostale zunanje površine.
(4)
Na območjih, kjer je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, je možna gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati kulturno krajino. Za območje razpršene poselitve je treba opredeliti prostorsko enoto.
(5)
Pri določanju območij ali lokacij za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij se je treba izogibati varovanim in potencialno ogroženim območjem po predpisih o vodah ter kmetijskim zemljiščem z visokim pridelovalnim potencialom.
(6)
Nova razpršena gradnja ni dopustna.
(7)
Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor in ne upošteva avtohtone poselitve, se sanira s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem in z zaokroževanjem ter se opredeli s prostorsko enoto, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
se predhodno sanira vire onesnaževanja podzemnih in površinskih voda;
2.
se ne nahaja na potencialno ogroženih območjih;
3.
obstaja možnost navezave na javni potniški promet;
4.
je zagotovljen dostop do družbene infrastrukture;
5.
je možno priključevanje na komunalno infrastrukturo;
6.
se lahko z zgoščanjem doseže gostota vsaj 20 preb./ha znotraj poligona (zemljišča), ki ga določajo obrisi najbolj oddaljenih obstoječih zgradb.
(8)
Sprememba namembnosti obstoječih objektov, zakonito zgrajenih zunaj poselitvenih območij, je mogoča, če so le-ti element prepoznavnosti krajine. Sprememba rabe objektov kulturne dediščine je možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.
(9)
Za objekte, ki so bili zakonito zgrajeni zunaj poselitvenih območij in so uničeni zaradi požara, škodljivega delovanja voda, dotrajanosti ali podobno, se dovoli nadomestna gradnja, vendar pod pogojem, da:
1.
se pred začetkom uporabe nadomestnega objekta obstoječi objekt odstrani;
2.
odstopanje od prvotnih gabaritov objekta ni večje kot 10%.
(10)
V okviru gradbene parcele zakonito zgrajenega objekta se lahko postavijo enostavni objekti tako, da se zagotavlja kakovost prostora z vidika oblikovanja grajene strukture.
(11)
Dopolnilna gradnja objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj poselitvenih območij, je dovoljena ob upoštevanju zahtev za namen, funkcionalno zasnovo in lego objektov ter za velikosti in oblike gradbenih parcel, ko je:
1.
območje ustrezno komunalno opremljeno (vodovodno in nizkonapetostno električno omrežje ter možen priključek na javno cesto in na javno kanalizacijsko omrežje oziroma na malo čistilno napravo);
2.
območje s treh strani obdano s stanovanjskimi objekti na gradbenih parcelah, gradbene parcele pa imajo vsaj eno skupno mejo; z dopolnilno gradnjo se lahko zaokroži na način, da se meja gradbenih parcel izravna;
3.
na območju več stanovanjskih objektov, med seboj oddaljenih manj kot 30 metrov, z gradbenimi parcelami, ki med seboj nimajo skupne meje.
(12)
Zunaj poselitvenih območij je dovoljena gradnja proizvodnih objektov in njim pripadajoče gospodarske infrastrukture, ki zaradi izrabe naravnih virov ne morejo biti v poselitvenih območjih, če je njihovo delovanje ekonomsko racionalnejše (hidroelektrarne, rudniški objekti in naprave, kamnolomi in podobno) ali če zaradi tehničnih, tehnoloških, okoljskih in drugih značilnosti niso primerni v poselitvenih območjih.
(13)
Površine za rekreacijo in šport se umeščajo zunaj poselitvenih območij, kadar:
1.
je možno zagotoviti primerno dostopnost in razdaljo (omogočen dostop peš ali s kolesom);
2.
dejavnost ne povzroča konfliktov s primarno rabo prostora ter z varstvenimi režimi območja, katerih primarni cilj je varovanje območja.
(14)
Zunaj poselitvenih območij, zlasti pa na zemljiščih z večjo stopnjo ranljivosti naravnih kakovosti in v prepoznavnih krajinskih območjih, ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prostostoječi oglasni panoji in zasloni, oglasni panoji in zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditev.
(15)
Za območja z razpršeno poselitvijo izven urbanih območij lahko določi lokalna skupnost alternativne možnosti za komunalno opremljanje (sončna energija za individualno oskrbo z električno energijo, male čistilne naprave in podobno) in dostopnosti kar omogoča manjše investicije in posege v krajino.
(16)
Za gradnjo prometnih in energetskih objektov gospodarske javne infrastrukture ter objektov telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez zunaj poselitvenih območij se uporabljajo pravila za načrtovanje gospodarske infrastrukture.