9. člen
(obrobne površine v rezervatu)
Površine v naravnem rezervatu, ki mejijo na predvideni ankaransko in bertoško vpadnico, bodo predstavljale stično območje med rezervatom in urbano strukturo mesta Koper, kjer se bodo v čim večji meri nevtralizirali negativni vplivi prometa in prisotnosti ljudi na razmere v rezervatu. Na teh površinah se zasadijo drevesa in grmovnice, ki predstavljajo fizično bariero in hkrati prostorsko označijo rezervat na robu mestnega jedra.
Na površini južno od železniške proge se pri zasaditvi drevnine ohranjajo vizure na mesto Koper s hitre ceste Srmin–Koper.
Zasaditev se izvede v naravnih, organskih vzorcih in sicer tako, da ne posega v obstoječo avtocestno strukturo ter tako, da ne poslabšuje obstoječe odvodnje cestnega telesa.
Izbor drevesnih in grmovnih vrst se prilagaja lokalnim rastiščnim razmeram, predvsem tlom in primorski klimi in se omejuje na avtohtone drevesne vrste, ki prenašajo sol v tleh in v zraku.
Ob železniški progi in pri železniški postaji ter pošti se ohranjajo obstoječe razmere. Pri zasaditvi drevnine se zagotovi 15-metrski odmik dreves od železniške proge. Območje izlivnega dela Badaševice in njenega obvodnega prostora se zameji z nadomestnim varovalnim nasipom, za njim pa se zasadijo drevje in grmovnice.