(1)
Sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb.
(2)
Sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi.
(3)
V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
(4)
Sodišče lahko stranki odredi omejitev števila in obsega vlog ter ji naloži, da v določenem roku predloži pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov iz vloženih vlog ter določi dolžino povzetka. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru, če gre za večje število vlog ali so vloge glede obsega ali vsebine nepregledne ali je to potrebno za učinkovito obravnavanje zahtevnejše zadeve.
(5)
Sodišče lahko stranki določi tudi rok, v katerem lahko pošilja vloge pred narokom.
(6)
Rok iz četrtega in petega odstavka sodišče določi glede na zahtevnost dejanja in ne sme biti krajši od 15 dni, razen če posebne okoliščine utemeljujejo določitev krajšega roka, ki pa ne sme biti krajši od osmih dni.
(7)
Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka, sodišče vloge ne upošteva. Sodišče stranko opozori na posledice zamude.
(8)
Sodišče lahko stranki odredi tudi omejitev časa za ustno podajanje navedb na naroku.