(1)
Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1.
prostor je sestav fizičnih struktur na zemeljskem površju ter nad in pod njim, do kamor sežejo neposredni vplivi človekovih dejavnosti;
2.
prostorski razvoj je spreminjanje prostora zaradi človekovih dejavnosti;
3.
vzdržen prostorski razvoj je zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, varstvu kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij;
4.
namenska raba je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov;
5.
prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem ureditvenem območju;
6.
ureditveno območje je prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje, ki se ureja z regionalno zasnovo prostorskega razvoja ter z urbanistično oziroma krajinsko zasnovo in z lokacijskim načrtom;
7.
prostorsko načrtovanje je interdisciplinarna dejavnost, s katero se na podlagi varstvenih zahtev in ob upoštevanju razvojnih možnosti načrtuje namensko rabo prostora, določajo pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in njihovo razmestitev ter ukrepi za izboljšanje obstoječih fizičnih struktur in določajo pogoji za umestitev načrtovanih objektov v prostor in njihovo izvedbo;
8.
urbanistično načrtovanje je posebna veja prostorskega načrtovanja, s katero se načrtuje poselitev in z njo povezane prostorske ureditve ter določajo pogoji za umestitev objektov v prostor;
9.
krajinsko načrtovanje je posebna veja prostorskega načrtovanja za načrtovanje prostorskih ureditev v krajini in zelenih struktur znotraj poselitvenih območij;
10.
opremljanje zemljišč je zagotavljanje pogojev za graditev javne infrastrukture in priključevanja nanjo, s čimer se omogoča uporabnost zemljišč za namene, določene s prostorskim aktom;
11.
poselitvena območja so območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so kot takšna določena v prostorskih aktih;
12.
naselje je območje strnjene pozidave;
13.
investicijska namera je predvidena investicija, katere realizacija zahteva gradnjo objektov;
14.
nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora;
15.
pripravljavec prostorskega akta je državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, ki je odgovoren za njegovo pripravo;
16.
načrtovalec je oseba, ki izdela predlog prostorskega akta;
17.
pobudnik je subjekt, ki da pobudo za pripravo prostorskega akta oziroma za njegove spremembe in dopolnitve;
18.
urbanistična pogodba je pogodba med investitorjem načrtovane prostorske ureditve in občino, ki se sklene z namenom, da se omogoči uveljavitev večjega zasebnega interesa za realizacijo načrtovane prostorske ureditve v javno korist;
19.
komunalna infrastruktura so objekti oziroma omrežja lokalne gospodarske javne infrastrukture ter grajeno javno dobro lokalnega pomena;
20.
gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena;
21.
komasacija je zložba zemljišč na območju predvidenega občinskega lokacijskega načrta in njihova ponovna razdelitev med lastnike zemljišč na tem območju;
22.
krajina je del prostora, katerega značilnost je prevladujoča prisotnost naravnih sestavin in je rezultat medsebojnega delovanja in vplivanja naravnih in človeških dejavnikov;
23.
prenova je sklop načrtovalskih in drugih ukrepov za gospodarsko, socialno in kulturno prenovitev degradiranih poselitvenih in drugih območij;
24.
sistem zbirk prostorskih podatkov je sistem priprave, zbiranja in vzdrževanja zbirk podatkov s področja prostorskega načrtovanja in drugih zadev urejanja prostora.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov.
(3)
V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.