46. člen
(uredba o lokacijskem načrtu)
(1)
Državni lokacijski načrt sprejme vlada z uredbo. Uredba lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji na območju lokacijskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter niso v nasprotju z javnimi koristmi.
(2)
Uredba iz prejšnjega odstavka določi tudi dele občinskih prostorskih aktov, ki so v nasprotju z državnim lokacijskim načrtom. Šteje se, da so s sprejemom državnega lokacijskega načrta spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti v delu in za območje, ki ga določa državni lokacijski načrt.
(3)
Uredba o državnem lokacijskem načrtu lahko določi tudi dele občinskih prostorskih aktov, ki so v nasprotju z državnim lokacijskim načrtom le v času izvajanja tega načrta. Izvajanje teh delov občinskih prostorskih aktov minister za prostor z odločbo zadrži do izvedbe državnega lokacijskega načrta v skladu z 20. členom tega zakona.
(4)
Akt o prenehanju veljavnosti državnega lokacijskega načrta in odločbo iz tretjega odstavka tega člena vlada pošlje občini oziroma občinam na katerih območja se nanaša načrtovana prostorska ureditev državnega pomena.