Za 42. členom se dodata nova 42.a in 42.b člen, ki se glasita:
42.a člen
(Kartni del)
Kartni del gozdnogospodarskega načrta sestavljajo karte v merilu 1:25.000 ali večjem, izdelane na podlagi TTN 25, ki dopolnjujejo vsebine iz besedila GGN GGE, in vsebujejo zlasti podatke o:
-
gozdni površini in gozdnem robu,
-
mreži oddelkov in odsekov,
-
tipih sestojev,
-
skupinah rastišč,
-
predelih, kjer je treba zaradi varovanja gozdnega ekosistema prilagoditi izvajanje del v gozdu,
-
območjih z nizko gostoto in z ugotovljeno ogroženostjo posamezne vrste, pomembne za gozdni ekosistem,
-
habitatih redkih in ogroženih vrst,
-
za gozdni ekosistem pomembnih biotopih,
-
gospodarskih kategorijah,
-
rastiščnogojitvenih razredih,
-
požarni ogroženosti gozdov,
-
območjih s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov,
-
strugah potokov, hudournikov in drugih vodnih poteh,
-
načrtovanih ukrepih oziroma delih,
-
območjih, kjer posamična izbira drevja za posek ni obvezna,
-
najprimernejših oblikah/tehnologijah in omejitvah glede pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov, gozdnih semenskih objektih.
Na isti karti se lahko združuje več sorodnih vsebin, pod pogojem, da je zagotovljena njena preglednost in uporabnost. Vsaka karta mora biti zložena v format A4, tako da je naslovnica v zgornjem desnem kotu. Vsaka karta mora biti opremljena z zaporedno številko, merilom, naslovom in legendo. Izdela se tudi seznam kart.
42.b člen
(Prostorski del)
Prostorski del načrta je povzetek vsebin načrta, ki so namenjene usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru. Sestavljajo ga karte v preglednem merilu, preglednice in kratek komentar, izdelan pa je po naslednjih poglavjih in vsebinah:
1.
stanje in razvoj gozdnih površin:
a.
gozdne površine iz preteklega načrta,
b.
novo določene gozdne površine,
c.
zemljišča v zaraščanju, ki se ne bodo določila kot gozd,
d.
površine, ki so bile v preteklem ureditvenem obdobju izkrčene,
e.
površine iz prostorskih aktov, ki se jim je spremenila namenska raba prostora iz gozda v drugo namensko rabo;
2.
večfunkcionalna območja:
a.
območja gozdov, kjer se pojavlja več funkcij, ki vplivajo na gospodarjenje, vendar nobena druge funkcije po svojem pomenu ne izključuje,
b.
območja gozdov, kjer se pričakuje oziroma so možni konflikti med različnimi funkcijami gozda;
3.
intenzivnost gospodarjenja z gozdovi v skladu s 37. členom tega pravilnika;
4.
območja gozdov s posebnim namenom in varovalnih gozdov, kjer pravni režimi dopuščajo izkoriščanje gozdnih proizvodov, ter varovane površine (varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, kjer izkoriščanje lesa ni dovoljeno – režimi ne dopuščajo izkoriščanja gozdnih proizvodov);
5.
gozdovi za sanacijo in stanje gozdov po standardih kakovosti okolja in merilih občutljivosti, ranljivosti ali obremenjenosti okolja;
6.
območja gozdov, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, in območja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti po predpisih o ohranjanju narave;
7.
varstvena in ogrožena območja gozdov po predpisih o vodah;
8.
območja gozdov, kjer je dopustno krčenje gozda;
9.
pregled in zasnova gozdne infrastrukture ter drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru:
a.
odprtost gozdov s prometnicami,
b.
prednostna območja za gradnjo gozdnih cest,
c.
prednostna območja za gradnjo gozdnih vlak.
Prednostna območja iz podtočk c. in d. 9. točke prejšnjega odstavka se določijo kot tista območja, kjer je gradnja gozdnih prometnic potrebna in dopustna z vseh vidikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gradnja gozdnih prometnic je potrebna, kadar je odprtost gozdov s cestami ali vlakami nižja od optimalne, intenzivnost gospodarjenja pa vsaj srednje stopnje. Gradnja gozdnih prometnic in krčitev gozda sta dopustna, kadar zaradi ekoloških ali socialnih funkcij ne obstaja nobena omejitev za tovrstni poseg.".