(1)
Če odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pri svojem delu ugotovi, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, mora to pisno sporočiti uradu najkasneje v treh dneh od takrat, ko je ugotovila razloge za sum.
(2)
Obveznost sporočanja podatkov iz prejšnjega odstavka velja za odvetnika, odvetniško družbo in notarja samo takrat, ko:
1.
pomaga pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z:
a)
nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe
b)
upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja
c)
odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov za poslovanje z vrednostnimi papirji
d)
zbiranjem prispevkov, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje gospodarske družbe
e)
ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem sklada, gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike
2.
ali izvaja v imenu in za račun stranke finančno transakcijo ali transakcijo v zvezi z nepremičnino.
(3)
Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, v vseh primerih, ko stranka od nje išče nasvet za pranje denarja, to sporoči uradu na način in v rokih iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora sporočiti uradu podatke iz sedmega odstavka 38. člena tega zakona na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.