(1)
Organizacija lahko pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja opravi identifikacijo stranke tudi brez njene navzočnosti, vendar mora pri tem nesporno ugotoviti istovetnost stranke s pridobitvijo vseh podatkov po tem zakonu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(2)
Identifikacija iz prejšnjega odstavka je mogoča samo, če je stranka nerezident, državni organ, organizacija z javnimi pooblastili ali organizacija iz 2. člena tega zakona.
(3)
V zvezi s stranko, ki je nerezident, se identifikacija na podlagi prvega odstavka tega člena lahko opravi samo, če gre za slovenskega državljana, ali za rezidenta države, ki upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Minister, pristojen za finance, določi seznam držav, ki teh standardov ne upoštevajo, pri tem pa upošteva podatke mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov ter podatke urada.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena identifikacija brez navzočnosti stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja ni mogoča, če gre za tujo pravno osebo, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali v primerih, ko gre za fiduciarne ali druge podobne družbe tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci.