(1)
Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
(2)
Odhodke, ki se ne štejejo za odhodke iz prejšnjega odstavka, določi minister za finance, pri tem pa upošteva naslednje:
-
ekonomsko upravičenost zaradi pridobivanja dobička;
-
povezanost z obdavčenimi prihodki;
-
poslovno potrebnost;
-
značaj privatnosti;
-
skladnost z običajno poslovno prakso.
(3)
Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.