(1)
Vrednost nalog delavca pri delodajalcu se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.
(2)
Pri določitvi vrednosti nalog delavca pri delodajalcu se upoštevajo predvsem opis del in nalog delavca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali drugega akta, neposredne zadolžitve delavca pri delodajalcu in druga navodila, ali je delavec ustvaril izum v okviru dejavnosti delodajalca in v okviru del in nalog dejavnosti delovne enote ter ali je delavec ustvaril izum pretežno v delovnih prostorih delodajalca in v delovnem času.
(3)
Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost nalog delavca 9,9% gospodarske uporabnosti izuma.
(4)
Pri posrednem službenem izumu se vrednost nalog delavca določi s seštevkom naslednjih deležev:
-
največ 4% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru dejavnosti delodajalca,
-
največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru del in nalog dejavnosti delovne enote,
-
največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnih prostorih delodajalca,
-
največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnem času delodajalca.