(1)
Vrednost deleža delodajalca pri ustvaritvi izuma se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.
(2)
Pri določitvi vrednosti deleža delodajalca se štejejo predvsem vsa znanja, finančna in druga sredstva ter kadrovski viri, ki jih je dal delodajalec na razpolago delavcu za ustvaritev izuma, navodila in usmeritve za delo, ki jih je dal delodajalec delavcu, ter vse vrste izobraževanj, ki so pripomogle k ustvaritvi izuma.
(3)
Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost deleža delodajalca 10% gospodarske uporabnosti izuma.
(4)
Pri posrednem službenem izumu se vrednost deleža delodajalca določi s seštevkom naslednjih deležev:
-
največ 5% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v pretežni meri s finančnimi in kadrovskimi sredstvi delodajalca, ki so bili na razpolago delavcu za ustvaritev izuma,
-
največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma odločilno vplivala znanja in izkušnje delavca, ki jih je pridobil pri delu za delodajalca ter vsemi vrstami izobraževanj, ki mu jih je omogočil delodajalec,
-
največ 2% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma prispevala znanja delodajalca.