(1)
Obsojenec se odstrani iz bivalnega ali drugih prostorov in se namesti v poseben prostor, če je podan sum za obstoj vsaj enega od naslednjih razlogov:
-
da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje,
-
da se pripravlja na beg ali upor,
-
da kakorkoli ogroža sebe ali druge,
-
da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu,
-
da namerno uničuje zavodski inventar.
(2)
V posebnem prostoru sme obsojenec ostati največ 12 ur. Če se pred iztekom tega časa ugotovi, da je še vedno podan kateri od razlogov iz prejšnjega odstavka, lahko pravosodni policist, ki vodi izmeno (v nadaljnjem besedilu: operativni vodja), odloči, da obsojenec ostane v posebnem prostoru, dokler za to obstajajo razlogi, vendar na podlagi posamezne odločbe ne več kot 12 ur, o čemer obvesti direktorja zavoda. Namestitev obsojenca v posebnem prostoru ne sme trajati skupno več kot 72 ur neprekinjeno.
(3)
Obsojenec je v posebnem prostoru posebej nadzorovan z videonadzorom, če te možnosti ni, pa z nadzorom pravosodnega policista. Če se v času nadzora ugotovi, da ni več razlogov za namestitev v posebnem prostoru, operativni vodja odredi, da se obsojenec namesti v bivalni prostor. O namestitvi obsojenca v posebnem prostoru je treba takoj obvestiti zdravstveno osebje, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje njegovega življenja in zdravja.
(4)
O namestitvi obsojenca v poseben prostor odloči operativni vodja. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.