Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)

Komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali na predlog direktorja zavoda. Prošnja za pogojni odpust se vloži pri zavodu.

Prošnja in predlog iz prejšnjega odstavka morata biti obrazložena. Obrazložitev obsega navedbo razlogov, na podlagi katerih lahko komisija utemeljeno pričakuje, da obsojenec ne bo ponavljal kaznivih dejanj, zlasti pa se opišejo odnos obsojenca do kaznivega dejanja in morebitnega oškodovanca, vedenje med prestajanjem kazni in uspeh pri morebitnem zdravljenju odvisnosti, ter pogoji za vključitev v življenje na prostosti.

Komisija zaseda na rednih in dopisnih sejah.

Komisija zaseda na rednih sejah najmanj trikrat na leto. Predsednik komisije obvesti zavode o datumu seje najmanj 45 dni pred predvidenim datumom zasedanja. Zavod obvesti o datumu seje obsojence nemudoma po prejemu obvestila. Zavod pridobi podatke o obsojencih iz šestega odstavka tega člena (priloge) in pripravi poročilo, v katerem opredeli razloge in poda oceno glede ponovitvene nevarnosti obsojenca, ter poda predlog glede rešitve prošnje za pogojni odpust. Zavod vroči poročilo in priloge obsojencu ter mu da v podpis povratnico, iz katere je razvidno, da so mu bili poročilo in priloge vročeni. Zavod pošlje prošnjo oziroma predlog direktorja zavoda s poročilom, prilogami in morebitno izjavo obsojenca o poročilu in povratnico komisiji najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom seje komisije.

Na dopisnih sejah odloča komisija kadar:

po sprejeti odločitvi in pred izdajo odločbe izve za nova dejstva in okoliščine, ki bi lahko vodile v drugačno odločitev,

se predlog zavoda glede rešitve pogojnega odpusta, s katerim bi bil obsojenec pogojno odpuščen, nanaša na datum, ki bi nastopil med dvema rednima zasedanjema,

ponovno odloča o prošnji obsojenca ali predlogu zavoda zaradi odprave odločbe v upravnem sporu,

če se na redni seji odločitev odloži zaradi pridobitve novih podatkov ali

če odloča o primerih iz 107.a člena tega zakona.

Zaradi odločanja o pogojnem odpustu lahko zavod ali komisija brez soglasja obsojenca:

pridobi podatke iz petega odstavka 250.a člena tega zakona;

od sodišč pridobi podatek, ali zoper obsojenca teče kazenski ali pravdni postopek;

od sodišč pridobi podatek o plačilu obveznosti po sodbi, po kateri prestaja kazen.

Poleg razlogov iz katerih organ zavrže vlogo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, komisija zavrže prošnjo iz prvega odstavka tega člena tudi iz naslednjih razlogov:

če obsojenec vloge ni vložil pri pristojnem organu;

če je prošnja ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika vložena brez pisne privolitve obsojenca ali

če ni obrazložena.

Če komisija odloči o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, hkrati s pošiljanjem odločbe osebam iz prvega odstavka tega člena, posreduje izvod odločbe tudi pristojni probacijski enoti, ta pa nemudoma določi svetovalca, ki bo opravljal varstveno nadzorstvo v skladu z zakonom, ki ureja probacijo.

Komisija določi datum pogojnega odpusta znotraj štirih mesecev od dneva odločanja.

Če zavod v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta obsojenca ugotovi, da so pri obsojencu nastala dejstva in okoliščine, zaradi katerih ocenjuje, da obsojenec ne bi bil pogojno odpuščen, o tem obvesti predsednika komisije, ki zadrži izvršitev odločbe do ponovnega odločanja komisije.