(1)
Do vračila okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, je upravičena oseba, ki EE opremo, za katero je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali jo izvozi.
(2)
Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) predloži carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, v roku 60 dni po poteku vzroka za nastanek vračila okoljske dajatve in je bila električna in elektronska oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve mora vsebovati naslednje podatke:
-
tarifno oznako KN, razred in tip EE opreme, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve, in za katero uveljavlja vračilo okoljske dajatve,
-
znesek plačane okoljske dajatve po tarifnih oznakah EE opreme,
-
navedbo dokumenta, ki dokazuje, da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
-
izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev obračunana in plačana ter da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
-
navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izvrši izplačilo vračila.
(3)
Vlagatelj je dolžan hraniti in na zahtevo carinskega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.