(1)
Za namen določitve vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki okvirnega likvidnostnega kredita mora pozicija v listinjenju izpolnjevati naslednje pogoje, da se lahko šteje za primeren okvirni likvidnostni kredit:
(a)
dokumentacija o okvirnem likvidnostnem kreditu mora jasno določati in opredeljevati okoliščine, pod katerimi se lahko črpa okvirni likvidnostni kredit,
(b)
okvirnega likvidnostnega kredita ni mogoče črpati za kritje izgub, ki so nastale že v času črpanja,
(c)
okvirni likvidnostni kredit se uporablja izključno za pokrivanje občasnih razlik med prilivi in odlivi v listinjenju ter ne sme biti trajen ali reden vir financiranja listinjenja,
(d)
odplačilo črpanih zneskov iz okvirnega likvidnostnega kredita ne sme biti podrejeno terjatvam investitorjev, razen terjatvam, izhajajočih iz obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, provizij ali podobnih drugih plačil, niti ne sme priti do odloga plačila ali opustitve,
(e)
okvirnega likvidnostnega kredita ni mogoče črpati potem, ko so bile uporabljene vse kreditne izboljšave,
(f)
pogodba o okvirnem likvidnostnem kreditu mora vsebovati določbo:
-
ki sproži samodejno zmanjšanje zneska, ki je lahko črpan, za znesek neplačil ali
-
ki sproži prekinitev pogodbe o okvirnem likvidnostnem kreditu, če povprečna kvaliteta skupine izpostavljenosti, ki je sestavljena iz ocenjenih instrumentov, pade pod naložbeni razred.
(2)
Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, lahko borznoposredniška družba za določitev vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki primernega okvirnega likvidnostnega kredita:
(a)
uporabi konverzijski količnik v višini 20% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita z originalno zapadlostjo enega leta ali manj,
(b)
uporabi konverzijski količnik v višini 50% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita z originalno zapadlostjo več kot eno leto.
(3)
Borznoposredniška družba mora za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za neocenjene pozicije v listinjenju v obliki primernega okvirnega likvidnostnega kredita uporabiti najvišjo utež tveganja v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, kot če te ne bi bile listinjene.