(1)
O vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest, izvajanju neprekinjenega in občasnega vzorčenja, merjenju koncentracije onesnaževal v zraku in ocenjevanju kakovosti zraka, ki so predmet monitoringa, mora ministrstvo za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: poročilo o monitoringu).
(2)
Poročilo o monitoringu mora vsebovati podatke o:
1.
izvajalcih posameznih nalog monitoringa,
2.
mreži vzorčevalnih mest in obsegu meritev po posameznih izvajalcih monitoringa, pri čemer je treba za posamezno vzorčevalno mesto navesti nadmorsko višino, koordinato v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu, tip vzorčevalnega mesta, značilnosti območja ter obseg meritev vključno z ekološkimi in meteorološkimi na posameznem vzorčevalnem mestu,
3.
času in načinu vzorčenja, uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi (npr. pogostost podajanja rezultatov, opis merilnih postopkov in opis opreme vzorčenja),
4.
uspešnosti zagotavljanja ciljev kakovosti po metodologiji iz programa zagotavljanja kakovosti monitoringa, ki je sestavni del programa monitoringa,
5.
ostalih podatkih s področja zagotavljanja kakovosti (npr. zagotavljanje sledljivosti, sodelovanje v primerjalnih meritvah, odstopanja od predpisane metodologije in razlogih zanje),
6.
rezultatih ocenjevanja kakovosti zraka za leto, na katerega se poročilo o monitoringu nanaša.
(3)
Rezultati ocenjevanja kakovosti zraka iz 6. točke prejšnjega odstavka vsebujejo zlasti podatke o:
1.
pojavih ravni onesnaženosti, ko je presežena vsota mejne vrednosti in sprejemljivega odstopanja, o območjih in aglomeracijah, kjer so te ravni presežene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih za vsako onesnaževalo posebej,
2.
pojavih ravni onesnaženosti, ko je presežena mejna vrednost za onesnaževalo, za katerega ni predpisano sprejemljivo preseganje mejne vrednosti, o območjih in aglomeracijah, kjer so te ravni presežene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih za vsako onesnaževalo posebej,
3.
vzrokih za vsak zabeležen primer iz 1. in 2. točke tega odstavka,
4.
območjih in aglomeracijah, kjer so ravni onesnaževal pod mejnimi vrednostmi in posebej o območjih, kjer so ravni onesnaženosti pod zgornjim pragom ocenjevanja, če je ta določen za onesnaževalo,
5.
stanju onesnaženosti zraka zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, arzena, kadmija, niklja, benzena in ogljikovega monoksida s prikazom statističnih podatkov (npr. povprečna letna koncentracija, odstotek preseganja predpisanih mejnih oziroma alarmnih vrednosti ipd.),
6.
rezultatih ocenjevanja kakovosti zraka zaradi onesnaženosti z benzenom in ogljikovim monoksidom ter o izpolnjevanju pogojev pri ocenjevanju koncentracij benzena in ogljikovega monoksida iz priloge 5 tega pravilnika,
7.
pojavih ravni onesnaženosti z ozonom, ko je bila presežena ciljna vrednost oziroma dolgoročno naravnana vrednost za ozon, o območjih in aglomeracijah, kjer so te ravni presežene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih v obliki prikaza v preglednicah vključno z vsemi preseganji opozorilnih in alarmih vrednosti,
8.
območjih in aglomeracijah, kjer so ravni onesnaženosti pod dolgoročno naravnano vrednostjo za ozon, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni presežene, in njihovih izmerjenih vrednostih,
9.
agregiranih podatkih in statičnih parametrih kakovosti zraka z ozonom, izračunanih po merilih iz priloge 7 tega pravilnika,
10.
letni povprečni vrednosti predhodnikov ozona,
11.
metodah, uporabljenih za ocenjevanje kakovosti zraka, pri čemer se celotna ocena metod izdela vsakih 5 let, v posameznem letnem poročilu o monitoringu pa se navede ocena uporabljenih metod le na podlagi rezultatov enoletnih meritev,
12.
rezultatih meritev kakovosti zraka, ki jih izvajajo občine, in
13.
rezultatih meritev kakovosti zraka, ki jih izvajajo zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi iz 17. člena tega pravilnika.
(4)
Za območja ali aglomeracije, kjer se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo drugi viri podatkov, ki dopolnjujejo meritve, ali pa so ti drugi viri podatkov edini način ocenjevanja, je treba v poročilu o monitoringu navesti naslednje informacije:
1.
opis izvedenega ocenjevanja,
2.
uporabljeni modelni izračuni in objektivne metode, z navedenimi opisi metod,
3.
opis rezultatov, negotovosti ocenjevalnih metod, podatki o uporabljenih virih onesnaževanja, tudi cest in navedbo območij, kjer koncentracije presegajo mejno vrednost oziroma mejno vrednost in sprejemljivo preseganje, ali, kjer koncentracije presegajo zgornji ali spodnji ocenjevalni prag v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka,
4.
številu prebivalcev, ki so bili izpostavljeni koncentracijam, ki presegajo predpisano mejno vrednost varovanja zdravja ljudi.
(5)
Poročilo o monitoringu obsega tudi grafične priloge, na katerih se označijo za posamezna območja in aglomeracije preseganja mejnih vrednosti, vsote mejne vrednosti in sprejemljivega odstopanja ter opozorilnih, alarmnih, ciljnih in dolgoročno naravnanih vrednosti.