(1)
Pri vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest za merjenje ozona je treba zagotoviti, da se:
1.
za umestitev vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz priloge 1 in priloge 2 tega pravilnika,
2.
za število stalnih vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število vzorčevalnih mest iz 1. točke priloge 3 tega pravilnika, če je merjenje edini vir podatkov o koncentraciji ozona na območju,
3.
koncentracija ozona v zraku ugotavlja z neprekinjenimi meritvami, če je na območju koncentracija ozona presegla dolgoročno naravnano vrednost v skladu s predpisom, ki ureja ozon v zunanjem zraku, vsako leto v obdobju zadnjih petih let, in
4.
ugotavlja koncentracijo dušikovih oksidov v zraku najmanj na polovici vzorčevalnih mest. Merjenje dušikovih oksidov mora biti neprekinjeno, razen če gre za vzorčevalno mesto s podeželskega ozadja iz 3. točke priloge 2 tega pravilnika in če se lahko uporabljajo druge merilne metode.
(2)
Če za posamezno območje ni na razpolago rezultatov neprekinjenih meritev koncentracije ozona za obdobje zadnjih petih let, se lahko za oceno preseganja dolgoročno naravnane vrednosti uporabi kombinacija rezultatov meritev krajšega časa na mestih največje onesnaženosti in informacij iz evidenc o virih emisij ter rezultatov modeliranja.