Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč, odmerjena od višine povprečne mesečne plače delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, in sicer v naslednjih primerih:

– smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu
več kot 10 let 170%
– smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu
do 10 let 120%
– smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri
zadnjem delodajalcu več kot 10 let 100%
– smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri
zadnjem delodajalcu do 10 let 80%
– ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga
kategorija) delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu
več kot 10 let 100%
– ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga
kategorija) delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu
do 10 let 80%.

Delavec lahko delodajalca enkrat letno oziroma v roku 12 mesecev od prvega dne bolniškega staleža zaprosi za solidarnostno pomoč tudi v primeru daljše neprekinjene bolezni ali poškodbe pri delu (v trajanju nad 3 mesece). O višini solidarnostne pomoči se dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera.

Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu določi višje zneske in še druge primere, za katere delavcu pripada solidarnostna pomoč.

Ožji družinski člani delavca so: zakonec, zunaj zakonski partner, otroci ter posvojenci pod pogojem, da jih je delavec dolžan po zakonu preživljati.

Kot elementarne nesreče, ki prizadenejo zaposlene pri delodajalcu, se obravnavajo nesreče, ki so:

Posledica naravnega pojava, kot je opredeljen v definiciji Statističnega urada Republike Slovenije

In povzročijo škodo na tistih dobrinah pri delavcih, ki so potrebne, da lahko nemoteno prihajajo na delo in opravljajo svoje delo, to pa so:

bivalni prostori: stanovanja in stanovanjski objekti, kjer delavec dejansko živi in od koder prihaja na delo ter katerih lastnik ali solastnik je

pomožni objekti (drvarnice, kleti, shrambe …), ki so nujno potrebni, da se iz njih zagotavlja oskrba za stanovanjski objekt

premičnine v bivalnih prostorih in pomožnih objektih, ne glede na lastništvo, ki jih delavci potrebujejo za zadovoljevanje osnovnih potreb za življenje (sem ne sodijo različni predmeti za prosti čas).

Delavcu pripada solidarnostna pomoč za primer elementarne nesreče odmerjena od višine povprečne mesečne plače delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, in sicer v naslednjih primerih:

– za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu več
kot 10 let 100%
– za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu do 10
let 80%.

Višina solidarnostne pomoči ne more biti višja od višine nastale škode. Kolikor je dejanska ali ocenjena škoda, ki je delavcu nastala, manjša od navedenega zneska v prejšnji točki tega člena, se delavcu izplača solidarnostna pomoč do višine nastale škode.

V primeru, da elementarna nesreča znatnejšo škodo povzroči tudi delodajalcu, delodajalec ni dolžan izplačati delavcu solidarnostne pomoči.