Endogenih in drugih prirojenih ali pridobljenih nagnjenj, ki pogojujejo obolenja katerih vzrok je neznan ali še ni zanesljivo ugotovljen, ni mogoče šteti za podlago za priznanje vojne invalidnosti.
Izjemoma se lahko v primerih, ko za bolezni sicer ni mogoče ugotoviti, da so jo povzročile okoliščine za priznanje statusa vojnega invalida, mogoče pa je sklepati, da so vojne razmere precej vplivale, da se je bolezen v teh okoliščinah poslabšala oziroma so bile te okoliščine sprožilni faktor za pojav bolezni, odstotek invalidnosti oceni na podlagi seznama, zmanjšan od 10% do 30%.
Pri oceni invalidnosti iz 9. člena in prejšnjega odstavka, se upošteva narava bolezni in njen razvoj, trajanje in teža vojnih razmer oziroma razmer pri opravljanju vojaške službe ter drugih okoliščin, ki so vplivale na bolezen.
Odstotka invalidnosti zaradi okvar zdravja iz 9. člena in drugega odstavka tega člena, določenega pri prvem ugotavljanju invalidnosti, pozneje ni mogoče povečati, ne glede na nadaljnje poslabšanje okvare zdravja.