13. člen
(Presoja koncentracije)
(1)
Koncentracije v smislu tega zakona urad presoja predvsem po tem, ali obstaja nevarnost ustvarjanja oziroma krepitve prevladujočega položaja, kar bi lahko povzročilo izločitev ali bistveno zmanjšanje učinkovite konkurence. Nevarnost je treba presojati ob upoštevanju konkurenčnih dejavnikov, zlasti pa:
-
izbire, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki;
-
tržnih položajev prizadetih podjetij;
-
dostopa, ki ga imajo do virov ponudbe oziroma samega trga;
-
strukture tržnih deležev;
-
konkurenčnega položaja na trgu;
-
ovir pri dostopu na trg konkurenčnih podjetij;
-
finančnih zmožnosti prizadetih podjetij;
-
mednarodne konkurenčnosti podjetij, ki se presojajo;
-
naraščanje ponudbe in povpraševanja po blagu in storitvah, ki jih pokriva koncentracija.
(2)
Na podlagi presoje elementov iz prvega odstavka urad odloči o:
-
skladnosti koncentracije s pravili konkurence (soglasje) ali
-
soglasju h koncentraciji, ki ga pogojuje z izpolnitvijo pogojev, ki jih je naložil, ali
-
neskladnosti koncentracije s pravili konkurence.
(3)
Do izdaje odločbe iz tretjega odstavka oziroma sklepa iz četrtega odstavka 38. člena udeleženci koncentracije ne smejo uresničevati pravic, ki so jih pridobili s koncentracijo.