26. člen
(finančna, ekonomska in razvojna merila)
Pri ocenjevanju učinkovitosti investicije se glede na dejavnost in predvideno vrednost investicije upoštevajo finančna in ekonomska merila ter merila usklajenosti z normativi, standardi in stroški na enoto učinka:
1.
Finančna merila:
-
S finančnimi merili se ugotavlja upravičenost projekta s stališča investitorja oziroma upravljavca.
-
Osnova za izračun finančnih meril za ugotavljanje učinkovitosti investicije je finančna analiza investicije (finančni gotovinski tok). Pri izračunih dinamičnih meril se uporablja metoda diskontiranja.
-
Finančna merila so:
a)
finančna neto sedanja vrednost (NSVf),
b)
finančna interna stopnja donosnosti (ISDf),
c)
finančna relativna neto sedanja vrednost (RNSVf) in/ali
d)
finančni količnik relativne koristnosti (K/Sf).
2.
Ekonomska merila:
-
Z ekonomskimi oziroma družbenoekonomskimi merili pri izračunu upravičenosti projekta ugotavljamo tudi učinke, ki jih projekt prinaša ne samo upravljavcu, temveč tudi drugim ekonomskim in preostalim subjektom. Ekonomska merila poleg neposrednih učinkov (stroškov in koristi) vključujejo tudi posredne vplive na družbo kot celoto (na primer vpliv na okolje, varnost in zdravje).
-
Za investicije nad 5.000.000 eurov se izdela ekonomska ocena učinkovitosti na podlagi ovrednotenja v obračunskih cenah z upoštevanjem družbene diskontne stopnje.
-
Osnova za izračun ekonomskih meril je ekonomska analiza (ekonomski tok). Pri izračunih dinamičnih meril uporabljamo metodo diskontiranja.
-
Ekonomska naložbena merila so:
a)
ekonomska neto sedanja vrednost (NSVe),
b)
ekonomska interna stopnja donosnosti (ISDe),
c)
ekonomska relativna neto sedanja vrednost (RNSVe) in/ali
d)
ekonomski količnik relativne koristnosti (K/Se).
3.
Razvojna merila:
-
Pri ocenjevanju investicij nad 25.000.000 eurov se uporabljajo tudi ekonomska merila, ki se ne dajo izraziti v denarju ter druga razvojna merila. Pripravi se presoja ustreznosti z vidika ciljev narodnogospodarskega, sektorskega in okoljevarstvenega razvoja, ki sistematično upošteva tudi nedenarne učinke, in to s točkovanjem in tehtanjem prisojenih učinkov investicijskega projekta z multikriterijsko analizo.
-
Projekt ustreza ciljem narodnogospodarskega, sektorskega razvoja, varstva okolja, varnosti in drugim ciljem skupno s tistimi, ki izhajajo iz prevzetih mednarodnih obveznosti, če v predinvesticijski zasnovi ali investicijskem programu doseže določen odstotek mogočih točk, ki jih določi področna metodologija oziroma komisija iz 22. člena te uredbe, upoštevaje naslednja merila:
a)
Merila za uresničevanje ciljev gospodarskega razvoja:
-
povečanje konkurenčnosti, posebno mednarodne,
-
izboljšanje medsektorskih zmogljivosti,
-
izboljšanje zadostnosti, kakovosti in zanesljivosti sistema obratovanja,
-
povečanje učinkovitosti rabe produkcijskih tvorcev,
-
razpršitev načinov oskrbe oziroma poslovanja.
b)
Merila za povečanja na znanju temelječe družbe:
-
izboljšanje pogojev izobraževanja in vseživljenjskega učenja,
-
povečanje razvojno‑raziskovalnih potencialov.
c)
Merila za uresničevanje ciljev socialne države:
-
povečanje zaposlovanja,
-
izboljšanje dostopnosti do zdravja, kulture, športa,
-
izboljšanje mreže institucij socialne varnosti.
č)
Merila za varstvo okolja:
-
izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje onesnaže vanja,
-
izboljšanje čistoče vode in koristi iz vodnih virov,
-
zmanjšanje škode na kmetijskih pridelkih in v gozdu,
-
ohranitev identitete krajine ter kulturne in naravne dediščine,
-
zmanjšanje škode pri strukturi in sestavi tal,
-
ohranjanje in upravljanje vodnega režima.
d)
Merila za zagotavljanje trajnostnega razvoja:
-
prispevek k vzdržnemu (trajnostnemu) razvoju družbe,
-
prispevek k izboljšanju regionalnega razvoja.
4.
Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka so:
-
površina ali vrednost investicije na enoto (na primer na bolnika, učenca, zaposlenega),
-
skupni stroški investicije na enoto (na primer na m2 površine),
-
stroški na enoto učinka med obratovanjem.