8. člen Poslovnik Vlade Republike Slovenije

8. člen

(gradivo vlade)

Gradivo vlade je skupek dokumentov s predlogi vladnih odločitev, ki jih predlagatelj predloži vladi v obravnavo.

Gradivo mora predlagatelj predložiti jezikovno in nomotehnično urejeno. Lektorirani morajo biti predlogi predpisov in drugih splošnih aktov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, predlogi programskih in strateških dokumentov vlade ter predlogi dokumentov, ki jih vlada pošlje Ustavnemu sodišču in Računskemu sodišču. Lekturo opravi Sektor za prevajanje generalnega sekretariata. Kadar gradivo pregleda Stalna koordinacijska skupina za redakcijo slovenskih besedil mednarodnih aktov, ki se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije, lektura iz prejšnjega stavka ni potrebna. Predlagatelj gradiva pošlje gradivo v lekturo, še preden ga pošlje vladni službi, pristojni za zakonodajo, in v vladni postopek obravnave. Pri tem predlagatelj upošteva čas, ki je glede na obsežnost in zahtevnost besedila potreben za pregled in lekturo vladnega gradiva.

Gradivo vlade sestavljata spremni dopis in jedro gradiva.

Spremni dopis, ki ga podpiše predstojnik predlagatelja, se naslovi na generalni sekretariat in vsebuje:

podatke, ki se nanašajo na identifikacijo gradiva,

predlog sklepov, ki naj jih vlada sprejme v zvezi z gradivom, predlaganim v jedru gradiva,

podatek o fizični ali pravni osebi, kadar je kot zunanji strokovnjak sodelovala pri pripravi dela ali celotnega gradiva, in s tem povezanih stroških, ki bremenijo javnofinančna sredstva,

postopek obravnave gradiva vlade,

povzetek podatkov z zagotovilom predlagatelja o opravljenih aktivnostih in opredelitvijo posledic, ki jih prinaša gradivo,

kratek povzetek gradiva, če gradivo obsega več kot pet strani,

druge podatke, pomembne za odločanje vlade.

Jedro gradiva vsebuje predlog zakona, podzakonskega predpisa ali akta in drugih odločitev vlade.

podatke, ki se nanašajo na identifikacijo in postopek obravnave vladnega gradiva;

predlog sklepov vlade. Če se z gradivom predlaga sprememba oziroma dopolnitev podzakonskega predpisa, se predlaga tudi sprejetje sklepa vlade o določitvi prečiščenega besedila;

zagotovilo predlagatelja, da je opravil presojo učinkov predlaganih odločitev vlade in da je izvedel potrebno medresorsko usklajevanje ter posvetovanje s predstavniki civilne družbe. Presoja učinkov se opravi na področju javnih finančnih sredstev, usklajenosti s pravnim redom Evropske unije, odprave administrativnih ovir in javne uprave, pravosodnih organov, gospodarstva, okolja in socialnega položaja posameznikov. Za pravilnost zagotovila odgovarja predlagatelj gradiva. Posamezna ministrstva in vladne službe morajo spremljati ustreznost tistega dela zagotovila, ki sodi v njihovo pristojnost.

ime predlagatelja;

ime osebe, ki je bila odgovorna za strokovno pripravo in usklajevanje gradiva, ter imena oseb, ki bodo sodelovale pri delu Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor), če bo gradivo obravnaval;

izjavo o usklajevanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami oziroma navedbo neusklajenosti;

izjavo, da je gradivo obravnaval pristojni svet, če je za obravnavano področje ustanovljen, oziroma navedbo, naj svet gradivo obravnava po opravljeni predhodni obravnavi gradiva na pristojnem delovnem telesu;

predlog za skrajšanje rokov, ki veljajo za obravnavo gradiva, s kratko obrazložitvijo;

predlog postopka, po katerem naj vlada gradivo obravnava;

kratek povzetek gradiva, če brez prilog obsega več kot pet strani, v obsegu največ ene strani.

Sestavne dele spremnega dopisa in jedra gradiva podrobneje določi generalni sekretar v sodelovanju z vladno službo, pristojno za zakonodajo.

Spremni dopis in jedro gradiva, ki vsebuje predpis ali drug akt z določeno enotno identifikacijsko oznako EVA, se pripravita v informacijskem sistemu za vodenje podatkov o predpisih in pripravo elektronskih dokumentov v postopku sprejemanja predpisov, ki ga upravlja, vodi in koordinira vladna služba, pristojna za zakonodajo, ter se generalnemu sekretariatu pošljeta po informacijskem sistemu za pripravo predpisov.

Predlagatelj gradiva odgovarja za točnost podatkov in korektno predstavitev posledic predlaganih rešitev ter za strokovno pripravo gradiva.

Posamezna ministrstva in vladne službe spremljajo ustreznost tistega dela gradiva, ki spada v njihovo pristojnost oziroma se dotika njihovega delovnega področja.

Gradivo mora vsebovati:

oceno finančnih posledic njegovega sprejetja;

navedbo razlogov za sprejem predlaganih sklepov oziroma drugih aktov;

če gre za splošen pravni akt obrazložitev skladnosti s predpisi Evropske unije ter oceno povečanja oziroma zmanjšanja obremenitve sodišč ali javne uprave;

obrazložitev usklajenosti predlaganih rešitev s posameznimi sistemskimi ureditvami, še zlasti če gre za področje človekovih pravic, svoboščin in kaznovalne politike ter pojasnilo morebitne neusklajenosti;

obrazložitev morebitne medresorske neusklajenosti gradiva;

druge podatke in informacije, potrebne za odločanje na seji vlade.

prečiščeno besedilo podzakonskega splošnega akta, če se z gradivom predlaga vladi v obravnavo spremembo oziroma dopolnitev podzakonskega splošnega akta.

Gradivo, ki se predlaga v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru, mora vsebovati tudi vse sestavine, ki jih predpisuje poslovnik državnega zbora.

Gradivu se kot priloga priložijo:

izjava o skladnosti predloga zakona ali drugega splošnega akta s predpisi Evropske unije, če se z gradivom predlaga vladi v obravnavo predlog zakona ali drugega splošnega akta. Vsebino izjave določi generalni sekretar. Če gradivo z ničimer ni povezano s pravnim redom Evropske unije, se to navede na koncu spremnega dopisa gradiva.

mnenje ministrstva, pristojnega za finance, in službe vlade, pristojne za zakonodajo, če se z gradivom predloži vladi v obravnavo predlog zakona ali drugega predpisa. Če k predloženemu gradivu ministrstvo ali služba ni dala pripomb, se to navede v spremnem dopisu gradiva in se mnenje ne prilaga;

mnenje ministrstva, pristojnega za upravo, če se z gradivom predlaga vladi v obravnavo zakon ali drug predpis, katerega izvajanje je v pristojnosti upravnih enot. Ministrstvo, pristojno za upravo, lahko pridobi predhodno mnenje upravnih enot skupaj z oceno kadrovskih in finančnih posledic;

mnenje pooblaščenega telesa za nadzor nad državnimi pomočmi, če se gradivo nanaša na državne pomoči.

Za pripravo mnenj iz tega odstavka imajo pristojna ministrstva in službe na voljo 14 dni od prejema gradiva. Če v tem roku mnenje ni dano, lahko predlagatelj gradivo predloži brez njihovega mnenja, ker se šteje, da ne nasprotujejo obravnavi gradiva.