(1)
Osnova za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je prodajna cena nepremičnine.
(2)
Davčna osnova je vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh, v storitvah, v prevzetih dolgovih bivšega lastnika in podobno), ki ga je ali ga bo prodajalec prejel od kupca za opravljen promet nepremičnine.
(3)
Če doseženo plačilo iz drugega odstavka tega člena ne ustreza ceni, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti, je davčna osnova v odmernem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine.