(1)
Dovoljenja za skladiščenje in uporabo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini ali pod zemljo ni treba pridobiti za količine, ki ne presegajo 1.000 ton, in če je na podlagi presoje izvora surovine in vizualne kontrole v fazi pridobivanja ugotovljeno, da surovina ni onesnažena.
(2)
Dovoljenja prav tako ni treba pridobiti za skladiščenje in uporabo kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini ali pod zemljo, če njena količina ne presega 750 ton, in če na podlagi presoje izvora surovine in vizualne kontrole ugotovljeno, da surovina ni onesnažena.
(3)
Uporabnik sekundarne ali trenutno odpadne surovine ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin iz prejšnjih dveh odstavkov mora izdelati poročilo o uporabi.
(4)
Poročilo o uporabi iz prejšnjega odstavka vsebuje:
-
natančen opis izvora ter izjavo odgovorne osebe imetnika o uvrščenosti v katalog materialov primernih za uporabo v rudnikih, in izjavo, da na podlagi obstoječih informacij zaradi predhodne rabe in lokalnih virov onesnaževanja ni pričakovati onesnaženja po uporabi,
-
opis in izjavo odgovorne osebe uporabnika, da ob vizualni kontroli ni bila opažena onesnaženost sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin in izjavo, da na podlagi obstoječih informacij zaradi predhodne rabe in lokalnih virov onesnaževanja ni pričakovati onesnaženja po uporabi in
-
navedbo investitorja, ki je naročil skladiščenje ali uporabo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini ali pod zemljo z natančno navedbo mesta vnašanja (rudarska karta) in način uporabe (npr. rekultivacijska plast, zapolnjevanje izkopov).
(5)
Imetnik sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin mora poročilo o uporabi iz prejšnjega odstavka posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, najkasneje tri mesece po uporabi.
(6)
Rudarski obrat mora imeti izdelan organizacijski pristop v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s sekundarnimi ali trenutno odpadnimi surovinami.