Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu

Pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

rekultivacija tal je obnova zgornje plasti tal do globine, do katere segajo korenine rastlin;

imetnik je oseba, ki ima sekundarne ali trenutno odpadne snovi v posesti;

imisija je koncentracija snovi in drugih pojavov v okolju, kot posledica emisije ter delovanja naravnih in antropogenih dejavnikov;

inertni odpadki so odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadejo, ne zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv. Skupno izluževanje in vsebnost parametrov onesnaženosti v inertnih odpadkih ter ekotoksičnost izcedne vode ne ogrožajo kakovosti površinskih ali podzemnih voda;

izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženega zasipa ali pronicajo skozi zasip in se odvajajo ali zadržujejo v zasipu;

izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja odpadka;

izluževanje je prenos snovi iz utrjenega vzorca odpadne snovi v eluent;

izvajalec skladiščenja, uporabe in odlaganja sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin je oseba, ki je določena s strani imetnika sekundarne ali trenutno odpadne snovi;

kompozit odpadnih surovin je zmes materialov, navedenih v katalogu materialov primernih za uporabo v rudnikih iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ki mu je dodano vezivo ter dodatki in po vgradnji v rudnik doseže zahtevane geotehnične parametre;

konsolidacija je proces, pri katerem se deformacije vzorca spreminjajo s časom. Ločimo primarno in sekundarno fazo konsolidacije. V primarni fazi prihaja do deformacij vzorca zaradi iztiskanja porne vode, v sekundarni fazi pa zaradi prerazporejanja zrn vzorca v stabilnejšo lego;

nenevarni odpadki so odpadki, ki niso nevarni odpadki;

nevarni odpadki so odpadki, ki so kot nevarni odpadki določeni s predpisi o ravnanju z odpadki;

obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;

odlagališče oziroma deponija je prostor ali objekt na površini ali pod njo na raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru, ki omogoča varno in nadzorovano končno ali začasno odlaganje odpadkov, ne da bi bilo s tem ogroženo zdravje ali kakovost vode, zraka ali ekološki pogoji zunaj odlagališča ali pokrajina, pri čemer se uporabljajo tisti zaščitni ukrepi, ki jih omogoča najboljša v praksi uspešno preizkušena tehnologija;

monodeponija je odlagališče ali del odlagališča, kjer se odlaga le ena vrsta odpadka;

odpadni material oziroma odpadek je vsaka snov oziroma predmet v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju neznanega lastnika ali lastnika, ki ga ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti oziroma mu škodi ali ga je zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odložiti kot je predpisano;

odpadna zemljina je neonesnažen, glede sestave tal ali podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema pomebne funkcije tal ali podtalja, kot so funkcija življenskega prostora, filtracijska, puferska in transformacijska funkcija;

podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem. Za podzemno vodo se ne šteje termalna voda, ki je namenjena pridobivanju toplote in se jo rabi tako, da se po odvzemu toplote vrača v njen vodonosnik;

ravnanje z odpadki so vsi postopki, ki vodijo k ponovni uporabi, reciklaži, regeneraciji, ponovnemu pridobivanju in direktni ali alternativni uporabi ter postopki, ki vodijo h končni odložitvi odpadkov;

reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, ki ima enake lastnosti kot povprečna sestava odpadkov, ki so predmet kemične analize;

sekundarna surovina je snov oziroma predmet v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju znanega lastnika, ki jo je zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa mogoče obdelati, predelati ali kako drugače koristno uporabiti;

snovi so kemični elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljeni v proizvodnem procesu, vključno z dodatki, ki so nujni za vzdrževanje njihove stabilnosti, ter z nečistočami, ki so neizogibno prisotne zaradi uporabljenega postopka pridobivanja, vključno s polimernimi snovmi in tistimi raztopinami snovi, pri katerih bi odstranitev topila povzročila kemično spremembo snovi ali vplivala na njeno obstojnost;

stabilizacija in solidifikacija je skupina fizikalno-kemijskih postopkov, ki omogočajo zmanjšanje topnosti, toksičnosti in mobilnosti kontaminantov ter preoblikovanje odpadka v trdnejšo obliko s pomočjo dodatnih snovi veziv (cementa, EF pepela, apna, vodnega stekla, termoplastov, organskih polimerov, vermikulita, gline, sadre, zeolitov itd.). Med dodatnimi snovmi in kontaminanti lahko poteče kemijska reakcija, ki daje stabilnejšo obliko, produkti so trdnejši in nevarne snovi v odpadkih se ne izlužujejo. Postopki so različno poimenovani (solidifikacija, litosinteza, kemofiksacija). V isto skupino obdelav lahko uvrstimo tudi kapsulacijo, pri čemer delce odpadkov "oplaščimo" z inertnim materialom. Lastnosti odpadkov in cilj, ki ga želimo doseči, določajo izbiro dodatka. Pogosto je potrebna pred obdelava odpadkov (npr. zgoščanje, oksidacija ali redukcija itd.). Dodatki lahko povzročijo občutno povečanje volumna (30–60%) preoblikovanega odpadka;

tekoči odpadki so katerikoli odpadki v tekočem agregatnem stanju vključno z odpadnimi vodami, razen blata ali mulja;

trenutno odpadna surovina je odkopana hribina, jalovina ali produkt predelave mineralnih ali energetskih surovin, ki nastane pri raziskavah, pridobivalnih ali drugih rudarskih delih in nima tržne vrednosti ter jo je zato potrebno začasno ali trajno odložiti;

uporabnik je oseba, ki skladišči ali uporablja sekundarne ali trenutno odpadne surovine, ne glede na to ali je njihov povzročitelj ali pa skladišči ali uporablja sekundarne ali trenutno odpadne surovine drugih imetnikov;

več pregradni sistem je način, ki omogoča odpravo vpliva skladiščenja ali odlaganja sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na okolje in obsega, izbiro in ustrezno pripravo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin (snovna pregrada), izbiro tehničnih in kontrolnih ukrepov (tehnična pregrada) ter geološke, geološko-inženirske in hidrogeološke raziskave geološkega medija in podzemne vode (geološka pregrada);

zasipni material oziroma zasip je snov oziroma predmet v trdnem ali tekočem agregatnem stanju, ki se uporablja pri odkopnih metodah z zasipom, za stabilizacijo, sanacijo in rekultivacijo v in na rudnikih (v nadaljnjem besedilu: zasip);

zasipne paste so mešanice vode, veziv in kompozitov sekundarnih in trenutno odpadnih surovin, izdelane tako, da jih je mogoče črpati na daljše razdalje s pomočjo hidravličnih črpalk.