Nalaganje dokumenta...
Zakon o volitvah predsednika republike (ZVPR)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 39-1943/1992, stran 2469 DATUM OBJAVE: 7.8.1992
VELJAVNOST: od 22.8.1992 / UPORABA: od 22.8.1992
RS 39-1943/1992
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 25.2.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 10.3.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 39/92, 73/03 - odl. US, 10/26
1943. Zakon o volitvah predsednika republike
Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi Zakona o volitvah predsednika republike
o razglasitvi Zakona o volitvah predsednika republike
Razglaša se Zakon o volitvah predsednika republike, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 29. julija 1992.
Št. 0100-93/92
Ljubljana, dne 29. julija 1992.
Predsednik Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VOLITVAH PREDSEDNIKA REPUBLIKE
O VOLITVAH PREDSEDNIKA REPUBLIKE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Predsednik republike se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.
2. člen
Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.
Pravice biti voljen nima državljan Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni, v času, ko zaradi razlogov na njegovi strani ne prestaja kazni zapora in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana.
3. člen
Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo.
3.a člen
Predsedniku republike preneha mandat:
-
če izgubi volilno pravico,
-
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije ali pa obstaja drug trajni zadržek, da ne more več opravljati funkcije,
-
če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
-
če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo predsednika republike,
-
če odstopi.
Predsedniku republike mora biti v postopku ugotavljanja razlogov iz prejšnjega odstavka za prenehanje njegovega mandata dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razlog za prenehanje njegovega mandata.
Predsedniku republike preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prvega odstavka tega člena.
3.b člen
Funkcija predsednika republike ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnostih in samoupravnih narodnih skupnostih.
Z dnem nastopa funkcije predsedniku republike preneha funkcija iz prejšnjega odstavka.
Predsednik republike ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ni združljiva z opravljanjem funkcije.
3.c člen
Pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz prve alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drug pristojni organ državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz druge alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Sodišče državni zbor skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz tretje alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in samoupravne narodne skupnosti iz prvega odstavka 3.b člena tega zakona državni zbor obvestijo o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz četrte alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Zoper akt o prenehanju mandata iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona lahko predsednik republike vloži tožbo na vrhovno sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve akta. Predsednik republike o vložitvi tožbe obvesti državni zbor. Tožba zadrži izvršitev akta.
Nadomestne volitve za novega predsednika republike se lahko razpišejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
3.č člen
Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva mandata predsednika republike je nujna zadeva.
Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti državni zbor.
Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, če ta ni bil podan.
Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Če tožba ni vložena v elektronski obliki ali če je nepopolna ali nerazumljiva, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti.
Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.
3.d člen
Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov.
Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi.
Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.