(1)
Dolžnik sme s poprejšnjim pooblastilom davčnega organa sam prodati zarubljene stvari s tem, da kupec denar izroči v odplačilo davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave.
(2)
Če se na tak način lahko popolnoma poravna davčni dolg in stroške prisilne izterjave, je davčni organ dolžan dovoliti tako prodajo. Če pa bi se s tako prodajo dosegla le delna poravnava dolga, o taki prodaji odloči davčni organ, upoštevajoč pri tem, kakšne so možnosti, da se zarubljene premičnine vnovčijo na javni dražbi.
(3)
Da bi se stvari bolje vnovčile in prihranili stroški, lahko določi davčni organ tudi kakšen drug način vnovčenja mimo javne dražbe, če s tem soglaša dolžnik. V takem primeru se stvari ne smejo prodati pod cenilno vrednostjo.