(1)
Če se ugotovi, da je dolžnik solastnik zarubljenih stvari, teh ni dovoljeno prodati, če je njegov solastniški delež manjši od ene nerazdelne polovice.
(2)
V primeru prodaje zarubljenih stvari ima solastnik pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo stvari pred poravnavo davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave.
(3)
Solastnik ima pravico zahtevati, da se mu odstopi stvar, ki je predmet prisilne izterjave, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tej stvari.