(1)
O opravljenem rubežu mora izterjevalec napraviti zapisnik o rubežu. V zapisnik o rubežu se vpišejo:
1.
davčni organ ter ime uradne osebe, ki je opravila cenitev;
2.
priimek in ime ter stalno prebivališče oziroma sedež dolžnika, davčna številka in podatki o drugih osebah, ki sodelujejo pri prisilni izterjavi;
3.
kraj in čas rubeža;
4.
znesek dolga, obresti in stroškov, za katere se opravlja rubež;
5.
natančno označbo in opis zarubljenih predmetov;
6.
vrednost zarubljenih predmetov, ugotovljena s cenitvijo;
7.
priimek in ime ter naslov oziroma sedež tistega, ki so mu bile stvari zaupane v hrambo;
8.
navedba, da bo sklep o prisilni izterjavi poslan organu, pristojnemu za registracijo motornih vozil oziroma plovil;
9.
navedba, da bo sklep o prisilni izterjavi poslan klirinški depotni družbi oziroma izdajatelju vrednostnega papirja;
10.
ugotovitev, da sta bila dolžnik in hranitelj zarubljenih stvari opozorjena na zakonite posledice, če bi zarubljene stvari odtujila ali poškodovala;
11.
morebitne pripombe dolžnika glede osebe cenilca, višine cenitve ali kakšne druge pripombe oziroma morebitne pripombe drugih oseb, ki uveljavljajo kakšno pravico v zvezi s predmetom rubeža.
(2)
Če je bil izterjevalec prisiljen uporabljati posebne ukrepe (pomoč policije), se to vpiše v rubežni zapisnik.
(3)
Zapisnik o rubežu podpišejo izterjevalec, ki je opravil rubež, dolžnik in njegov zastopnik ali pooblaščenec ali član njegovega gospodinjstva, zastopnik ali pooblaščenec dolžnika - pravne osebe, navzoče priče, cenilec ali druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu.
(4)
Če dolžnik oziroma njegov zastopnik ali pooblaščenec oziroma zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe - dolžnika, noče podpisati zapisnika o rubežu, ugotovi izterjevalec to v zapisniku in navede razlog odklonitve oziroma, da je bil podpis odklonjen brez pojasnila.
(5)
Izvod zapisnika o rubežu mora biti osebam iz tretjega odstavka tega člena vročen.