(1)
Zarubiti se smejo predmeti, ki jih ima dolžnik v posesti.
(2)
Zarubi se toliko predmetov, kolikor je potrebno za poplačilo davčnega dolga.
(3)
Predvsem se zarubijo predmeti, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala prisilno izterjavo, in predmetov, ki se dajo najlažje vnovčiti.