(1)
Izplačevalec osebnega prejemka, banka ali hranilnica oziroma dolžnikov dolžnik lahko proti sklepu o prisilni izterjavi ugovarja v osmih dneh po prejemu sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep.
(2)
V svojem ugovoru izplačevalec osebnega prejemka ugovarja, da dolžnik pri njem nima osebnega prejemka, banka ali hranilnica, da dolžnik pri njej nima računa, dolžnikov dolžnik pa, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.
(3)
Če davčni urad ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor Glavnemu davčnemu uradu in zadrži postopek nadaljnje izterjave do rešitve ugovora.