(1)
Poleg zahtev iz točke A prvega odstavka prejšnjega člena in brez poseganja v predpise o ugotavljanju prisotnosti ostankov škodljivih snovi v živalih in svežem mesu, na svežem perutninskem mesu ali perutnini je treba opraviti:
(a)
preskuse za odkrivanje ostankov, če uradni veterinar posumi na njihovo prisotnost na podlagi rezultatov pregledov pred zakolom ali drugih informacij;
(b)
vzorčenje, ki ga predvideva I. poglavje Priloge IV k Direktivi 92/117/EGS (lista referenčnih laboratorijev za zoonoze in salmonele).
(2)
Preskusi iz točke (a) prejšnjega odstavka se morajo izvajati tako, da se z njimi ugotavlja prisotnost ostankov snovi s farmakološkim delovanjem in njihovih derivatov, skladnost s karencami in vsebnost drugih snovi, ki se prenašajo na perutninsko meso in bi lahko povzročile, da bi bilo zaužitje svežega perutninskega mesa nevarno ali škodljivo za zdravje ljudi. Preskusi se morajo izvajati v skladu s preverjenimi in znanstveno priznanimi metodami, zlasti tistimi, ki so predpisane na ravni EU ali na mednarodni ravni.
(3)
Če so rezultati pozitivni, sprejme uradni veterinar ustrezne ukrepe, ki upoštevajo nastalo tveganje in zlasti:
-
poskrbi za nadaljnje preglede perutnine, rejene v tehnološko podobnih pogojih, in mesa, pridobljenega v podobnih pogojih, ki bi lahko predstavljalo enako tveganje,
-
poskrbi za preglede drugih jat na gospodarstvu porekla in, če bi se težava ponovila, sprejme ustrezne ukrepe na gospodarstvu porekla,
-
če je okuženo okolje, sprejme ukrepe v zvezi s proizvodno verigo.
2.
Odstopanja za snovi iz prvega odstavka tega člena, razen tistih, navedenih v Direktivi 86/363/EGS (zgornji limiti za pesticide v živilih živalskega porekla), so dovoljena le, če jih določi Evropska komisija po postopku, predvidenem v Uredbi (EGS) št. 2377/90.