317. člen
(količinska in vrednostna metoda)
(1)
Delež uvoznega blaga ali blaga na začasnem izvozu, vdelanega v pridobljene proizvode, se izračuna z namenom:
-
določiti uvozne dajatve, ki se zaračunajo,
-
določiti znesek, ki se odšteje ob nastanku carinskega dolga ali
-
uporabe ukrepov trgovinske politike.
(2)
Delež iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu s količinsko metodo ali vrednostno metodo, glede na ustreznost, ali katero koli drugo metodo, ki da podobne rezultate. Za namene izračunavanja se med pridobljene proizvode vključi predelane proizvode ali vmesne proizvode.
(3)
Količinska metoda se uporabi, kadar:
a)
se z oplemenitenjem pridobi le eno vrsto pridobljenih proizvodov; v tem primeru je količina uvoznega blaga ali blaga na začasnem izvozu, ki se šteje kot prisotna v količini pridobljenih proizvodov, za katero nastane carinski dolg, sorazmerna s slednjo kategorijo proizvodov kot odstotek celotne količine pridobljenih proizvodov;
b)
se z oplemenitenjem pridobi več vrst pridobljenih proizvodov in so v vsakem od teh pridobljenih proizvodov vsi elementi uvoznega blaga ali blaga na začasnem izvozu; v tem primeru je količina uvoznega blaga ali blaga na začasnem izvozu, ki se šteje kot prisotna v količini določenega pridobljenega proizvoda, za katerega je nastal carinski dolg, sorazmerna:
-
deležu med posebno vrsto pridobljenega proizvoda brez vpliva na to, če je carinski dolg nastal, in skupno količino pridobljenih proizvodov, in
-
deležu med količino pridobljenih proizvodov, za katere je nastal carinski dolg, in skupno količino pridobljenih proizvodov iste vrste.
(4)
Pri odločanju, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo načinov, opisanih pod točkami a) ali b) prejšnjega odstavka, se izgube ne upoštevajo. Brez vpliva na 468. člen te uredbe izgube pomenijo razmerje med uvoznim blagom ali blagom na začasnem izvozu, ki se med oplemenitenjem uniči ali izgubi, zlasti z izhlapevanjem, sušenjem, izločanjem plina ali izluženjem. Pri pasivnem oplemenitenju se stranski pridobljeni proizvodi, ki jih sestavljajo odpadki, usedline, odrezki in ostanki, obravnavajo kot izgube.
(5)
Vrednostna metoda se uporabi, kadar ni mogoče uporabiti količinske metode.
(6)
Količina uvoznega blaga ali blaga na začasnem izvozu, ki se šteje kot prisotna v količini danega pridobljenega proizvoda, za katerega je nastal carinski dolg, je sorazmerna:
a)
vrednosti te posebne vrste pridobljenega proizvoda brez vpliva na to, če je carinski dolg nastal, kot odstotku skupne vrednosti vseh pridobljenih proizvodov; in
b)
vrednosti pridobljenih proizvodov, za katere je nastal carinski dolg, kot odstotku skupne vrednosti tovrstnih pridobljenih proizvodov.
(7)
Za vrednost vsakega od različnih pridobljenih proizvodov, ki se uporabijo za vrednostno metodo, se vzame zadnja tovarniška cena v Sloveniji ali zadnja prodajna cena v Sloveniji za enake ali podobne proizvode pod pogojem, da nanje ne vpliva odnos med kupcem in prodajalcem.
(8)
Kadar vrednosti ni mogoče ugotoviti po petem do sedmem odstavku tega člena, se določi s katero koli smiselno metodo, ki daje enake ali podobne rezultate.