Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lešnica – Kronovo

Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in zagotavlja:

skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne kot na ekološke značilnosti,

boljše optično vodenje in

zakrivanje nezaželenih vedut oziroma odpiranje prostora v smeri zanimivih pogledov.

Med gradnjo se zagotovi:

čim manjše posege v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev;

odkrivanje tal v čim manjšem obsegu;

sprotno utrjevanje brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije;

da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute struge vodotokov.

Pri izvedbi usekov se izvedejo zaokrožitve zgornjega dela brežin in pri izvedbi nasipov zaokrožitve spodnjega dela. Brežine vkopov in nasipov se izvajajo brez vmesnih berm, neporavnano, kjer pa to ni mogoče, se vmesne berme in brežine zasadijo, ob upoštevanju značilnosti obstoječega krajinskega vzorca območja. Preoblikujejo se brežine na obeh straneh avtoceste med km 7+980 in km 8+200, med km 9+220 in 9+440, med km 9+980 in km 10+080, med km 10+220 in km 10+680, med km 11+000 in km 11+180, med km 11+100 in km 12+220 in med km 12+400 in km 12+520. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da se novo oblikovane brežine speljejo v obstoječi relief na obrobju posegov. Pri izvedbi regulacij se upošteva naravna morfologija strug potokov.

Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih priključkov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih cest ter s poravnavo terena z uporabo viškov nenosilnega materiala in oblikovanjem površinskega pokrova. Viški nenosilnega materiala se uporabijo tudi za oblikovanje brežin nasipov v sklopu priključkov oziroma nadvozov, območju spremljajočih objektov ter za oblikovanje protihrupnih nasipov.

Zasaditev mora izhajati iz obstoječih značilnosti prostora, zato se nove zasaditve navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem. Zasaditve morajo upoštevati optično vodenje, zato se zagotovi ustrezne odmike vegetacije od cestišča, in predvideti večje skupine vegetacije ob pomembnejših cestnih objektih. Na celotni trasi znašajo odmiki grmovnic od roba cestišča 3 m, odmiki dreves pa 8 m. Travo se kosi na oddaljenosti 2 m od roba cestišča.

Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, je treba poseke omejiti na čim ožji prostor in zasaditi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Severno nasipno brežino ob zaključku viadukta "Jelše" se zasadi z drevjem tako, da se doseže naraven zaključek strmega in z gozdom poraslega brega. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer avtocesta poteka preko kmetijskih površin, se obcestni prostor zatravi, prav tako se zatravi ločilni pas. Ob protihrupnih barierah se predvidi zasaditev posamičnih skupin dreves predvsem ob začetkih in iztekih posameznih ukrepov, pri čemer se upoštevajo tako pogledi z avtoceste kot iz okoliških naselij. Skupine dreves se predvidi tudi ob pomembnejših objektih na avtocesti, ob nadvozih in priključku, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi.

Uporabijo se avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za obravnavano območje, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. To še zlasti velja za gozd in območja, kjer trasa prečka vodotoke. Za območja spremljajočih objektov se v največji možni meri uporabijo avtohtone vrste, dovoljena pa je tudi uporaba parkovnih vrst drevnine, ki so po vidnih značilnostih podobne avtohtonim vrstam.

Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa, upoštevajoč okoliški teren. Vse sanirane površine se zatravijo, zasaditve drevnine pa se izvedejo skladno s krajinskimi značilnostmi posameznih delov odseka.

Med gradnjo je treba čimbolj omejiti gradbišče, odstrani se le najnujnejša vegetacija. Z zasaditvenimi postopki je treba začeti že v času gradnje, zasaditev se med obratovanjem avtoceste primerno vzdržuje.