Ta zakon določa merila in postopek ter pogoje za dajanje poroštev Republike Slovenije, o katerih lahko do višine, določene z zakonom, za posamezno proračunsko leto, odloča Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poroštva).
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) odloča o dajanju poroštev za obveznosti z dospelostjo do sedmih let, ki so z zastavno ali drugo pravico ustrezno zavarovane. Poroštvene obveznosti Republike Slovenije iz izdanih poroštev so po višini omejene največ na tisti del obveznosti, ki jih upnik ni mogel izterjati na noben drug zakonit način.
Poroštva se ne morejo dajati za obveznosti dolžnikov, do katerih imajo banke terjatve, ki se v skladu z zadnjo veljavno razvrstitvijo bilančnih in zunajbilančnih postavk razvrščajo v skupini D ali E.
Poroštva se tudi ne morejo dajati za obveznosti dolžnikov, s katerimi se nadomestijo že obstoječe neplačane dospele obveznosti do istih upnikov.