Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)

Kdor hrani arheološko najdbo ali zbirko takih najdb, mora zanje imeti dokazilo o izvoru.

Oseba, ki hrani arheološko najdbo ali zbirko takih najdb, pa zanjo nima dokazila o izvoru, mora o tem obvestiti ministrstvo.

Ministrstvo na podlagi obvestila iz prejšnjega člena izvede postopek, v katerem na podlagi strokovnega mnenja državnega ali pooblaščenega muzeja z odločbo ugotovi, ali najdba oziroma zbirka najdb izvira z ozemlja Republike Slove­nije, ali je bila najdena ali drugače pridobljena po 31. 7. 1945 in ali so jo predpisi, ki so veljali v času najdbe ali drugačne pridobitve, opredeljevali kot dediščino v lasti države.

Posestnik najdbe ali zbirke najdb iz drugega odstavka tega člena mora pooblaščeni osebi državnega ali pooblašče­nega muzeja dopustiti dokumentiranje in raziskovanje najdbe ali zbirke najdb za potrebe priprave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega člena.

Če se v postopku iz tretjega odstavka tega člena ugo­tovi, da najdba ali zbirka najdb ne izvira z ozemlja Republike Slovenije, da je bila najdena ali drugače pridobljena pred 31. 7. 1945 ali da jo predpisi, ki so veljali v času najdbe ali drugačne pridobitve, niso opredeljevali kot dediščino v lasti države, najd­ba ali zbirka najdb ostane v posesti osebe, ki jo je hranila pred začetkom postopka iz tretjega odstavka tega člena.

Odločba iz tretjega odstavka tega člena se šteje kot dokazilo o izvoru za potrebe hrambe na ozemlju Republike Slo­venije in ne kot dokazilo o lastništvu ali kot izvozno dovoljenje.