2. člen
(javna korist varstva dediščine)
(1)
Varstvo dediščine je v javno korist. Javna korist varstva dediščine se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za državo, pokrajine in občine.
(2)
Javna korist varstva dediščine obsega:
-
identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje,
-
ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo,
-
omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom,
-
predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah,
-
vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje,
-
celostno ohranjanje dediščine,
-
spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij ter
-
sodelovanje javnosti v zadevah varstva.
(3)
Država, pokrajine in občine uresničujejo javno korist varstva tako, da organizirajo in podpirajo dejavnosti in ravnanja iz prejšnjega odstavka in izvajajo ukrepe na podlagi tega zakona.
(4)
Pri uresničevanju javne koristi varstva dediščine država, pokrajine in občine sodelujejo z lastnicami in lastniki dediščine (v nadaljnjem besedilu: lastnik), poslovnimi subjekti, nevladnimi organizacijami in civilno družbo v okviru, ki ga določajo zakoni in strategija iz 73. člena tega zakona.