(1)
Obdolžencu, ki se mu sme v določenih primerih kazen omiliti (3. točka 42. člena in tretji odstavek 297. člena Kazenskega zakonika) in njegovim bližnjim sorodnikom (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena) ter pričam iz 240.a člena tega zakona in njihovim bližnjim sorodnikom (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena), se mora v primerih, ko obstaja utemeljena nevarnost za njihovo življenje, v največji možni meri zagotoviti osebna varnost v predkazenskem postopku, med in po končanem kazenskem postopku.
(2)
Ukrepi za zagotavljanje osebne varnosti (zaščitni ukrepi) oziroma program za zaščito se uvedejo na predlog državnega tožilca.
(3)
Zakon določa postopek in pogoje za vključitev v program zaščite ter za prenehanje programa zaščite, pristojne organe, zaščitne ukrepe, evidence in zaščito podatkov, financiranje in nadzor na izvajanjem programov zaščite.".