Potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve sodnika porotnika od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: prebivališče) do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika. Potni stroški se priznajo v višini dejanskih izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom.
Potni stroški se povrnejo sodniku porotniku za javno prevozno sredstvo, ki ni najcenejše, če bi uporaba najcenejšega javnega prevoznega sredstva glede na vozni red in čas opravljanja funkcije sodnika porotnika, brez upoštevanja časa trajanja vožnje, za sodnika porotnika pomenila več kot dve uri dnevne časovne izgube.
Sodišče ob javnem prevozu upošteva podatke o ceni javnega prevoza po veljavnem ceniku prevoznika, pri čemer se stroški prevoza obračunajo tako, da je višina povračila dvakratnik cene enosmerne vozovnice oziroma cena povratne vozovnice, v avtobusnem mestnem potniškem prometu pa cena dveh žetonov oziroma cena dveh voženj v predprodaji.
Če ni možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, se sodniku porotniku prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika.
Sodniku porotniku se v primeru iz četrtega odstavka tega člena povrnejo tudi gotovinski stroški, ki so nastali kot posledica uporabe motornega vozila za potovanje (parkirnina), kolikor jih je dejansko utrpel.
Če je bilo motorno vozilo v uporabi za večje število sodnikov porotnikov, se v primeru iz četrtega odstavka lahko povračilo potnih stroškov uveljavlja le enkrat.