Določbe te uredbe veljajo za vse naprave, ki so namenjene proizvodnji energije in je njihova vhodna toplotna moč večja ali enaka 50 MW (v nadaljnjem besedilu: velike kurilne naprave), razen za:
1.
sežigalnice odpadkov in velike kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki skladno z določbami predpisov o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov,
2.
dizelske, bencinske ali plinske motorje,
3.
velike kurilne naprave, pri katerih se produkti zgorevanja uporabljajo neposredno v proizvodnem procesu, predvsem če gre za:
a)
neposredno segrevanje, sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materialov, kot se to izvaja v pečeh za ponovno segrevanje ali v pečeh za toplotno obdelavo,
b)
napravo za naknadno zgorevanje, kot je to oprema, namenjena čiščenju dimnih plinov z naknadnim sežigom, ki ne obratuje kot samostojna kurilna naprava,
c)
napravo za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov,
d)
napravo za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo,
e)
reaktor, ki se uporablja v kemični industriji,
f)
koksarniško peč,
g)
rekuperator toplote pri plavžu,
h)
opremo ali napravo za pogon vozil, ladij in letal,
i)
plinsko turbino na naftni ploščadi,
j)
obstoječo plinsko turbino.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa veljajo za obstoječe plinske turbine določbe te uredbe o obveščanju in ukrepanju v primeru okvar iz 20. člena te uredbe ter določbe o meritvah emisij iz 23., 24., 25. in 26. člena te uredbe.