(1)
Če na podlagi prvega odstavka 5. člena tega pravilnika na določenem prečnem prerezu naravnega vodotoka meje vodnega zemljišča ni mogoče določiti, zlasti če gre za gorske potoke in vodotoke v strmih dolinah, se pri določitvi meje vodnega zemljišča naravnih vodotokov upošteva najbolj izrazita geomorfološka sprememba, ki se ugotavlja po naslednjem vrstnem redu:
-
zaključek preloma pri spremembi naklona zemljišča oziroma zaključek prehoda zemljišča v položnejši ali strmejši naklon,
-
prehod iz površinske erozije ali rečnih nanosov v okoliško zarast ali v pobočne nanose,
-
vodoravna preslikava meje vodnega zemljišča z nasprotnega brega,
-
prehod iz nezaraščene površine ali površine, zaraščene z vlagoljubnim rastlinjem, v površino, zaraščeno s terestričnim rastlinjem,
-
gornji rob erodiranih oziroma spranih koreninskih prepletov,
-
gornji rob sledi pogoste omočenosti na skalnatih površinah,
-
spodnji rob lišajev in
-
sledovi organskih in drugih naplavin.
(2)
Če na podlagi prvega odstavka tega člena in 5. člena tega pravilnika ni mogoče določiti meje vodnega zemljišča na določenem prečnem prerezu naravnega vodotoka, se meja vodnega zemljišča lahko določi na podlagi dodatnih raziskav za določitev geomorfološke spremembe ali območja strugotvornih procesov na podlagi 10. člena tega pravilnika.