(1)
Meja vodnega zemljišča se v območju naravnih vodotokov ali naravnih brežin struge urejenih vodotokov določa na podlagi:
-
ugotovitve geomorfološke spremembe,
-
upoštevanja meje vodnega zemljišča na nasprotnem bregu ali
-
dodatnih raziskav strugotvornih procesov vodotoka.
(2)
Pri določanju meje vodnega zemljišča naravnih vodotokov ali naravnih brežin struge se upoštevajo tudi naslednja merila:
-
nestabilnost brežin struge,
-
izrazita strmost brežin struge in
-
obstoječe parcele z vrsto rabe vodotok.
(3)
Pri določanju meje vodnega zemljišča v območju urejenih vodotokov se poleg meril iz prvega in drugega odstavka tega člena upoštevajo tudi:
-
namembnost, vrsta in položaj objekta, naprave ali ureditve in
-
območja obstoječih parcel z vrsto rabe vodotok ali zemljišč pod gradbenimi objekti.