Šteje se, da žlahtniteljska pravica ni kršena, če:
a)
se zavarovana sorta izkorišča oziroma se z njo razpolaga:
-
v zasebne nepridobitne namene;
-
v poskusne namene;
-
za žlahtnjenje nove sorte;
b)
se gospodarsko izkorišča nova sorta iz tretje alinee točke a) tega člena, razen če je ta nova sorta izpeljana sorta;
c)
se pridelek zavarovane sorte določenih vrst rastlin, ki ga pridelovalci pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem kmetijskem gospodarstvu in pridelovalec, ki izkoristi to možnost, imetniku žlahtniteljske pravice plača primerno povračilo. Povračilo je primerno, če je znatno nižje od zneska, ki se zaračunava za licenčno pridelavo semenskega materiala te sorte na istem območju.
Pridelovalci, ki izkoristijo možnost nadaljnje setve po točki c) prejšnjega odstavka, morajo imetniku žlahtniteljske pravice dati na njegovo zahtevo vse podatke o obsegu nadaljnje setve.
Plačila povračila po točki c) prvega odstavka tega člena so oproščeni mali kmetje.
Minister določi rastlinske vrste iz točke c) prvega odstavka tega člena in kriterije za male kmete.