148. člen
(kdaj carinski dolg ne nastane)
(1)
Ne glede na 144. člen in točko (a) prvega odstavka 146. člena tega zakona se šteje, da carinski dolg za določeno blago ni nastal, če oseba v skladu s predpisom vlade dokaže, da obveznosti, ki izvirajo iz:
(2)
Za potrebe prejšnjega odstavka se šteje, da je blago nepovratno izgubljeno tudi, če je neuporabno za katero koli osebo.
(3)
Šteje se, da carinski dolg pri uvozu ni nastal tudi v zvezi z blagom, sproščenim v prost promet s carinsko oprostitvijo ali po znižani carinski stopnji zaradi namena končne uporabe tega blaga, če je bilo to blago z dovoljenjem carinskih organov izvoženo ali ponovno izvoženo.
(4)
Če se v skladu s prvim odstavkom tega člena šteje, da carinski dolg ni nastal v zvezi z blagom, ki je bilo sproščeno v prost promet s carinsko oprostitvijo zaradi namena končne uporabe blaga, se ostanki oziroma odpadki, ki preostanejo po uničenju blaga štejejo za carinsko blago.
(5)
Če je v skladu s 145. in 146. členom tega zakona carinski dolg nastal v zvezi z blagom, ki je bilo sproščeno v prost promet z znižano carinsko stopnjo zaradi namena končne uporabe tega blaga, se vrednost uvoznih dajatev, ki je bila plačana ob sprostitvi blaga odšteje od vrednosti carinskega dolga. Ta določba se primerno uporablja tudi v primeru, če carinski dolg nastane v zvezi z ostanki ali odpadki, ki preostanejo po uničenju takšnega blaga.