149. člen
(obveznost plačila izvoznih dajatev)
(1)
Obveznost plačila izvoznih dajatev se določa v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje izvoznih dajatev.
(2)
Če predpis iz prejšnjega odstavka nima določb o nastanku obveznosti plačila izvoznih dajatev in načina plačila teh dajatev, obveznost plačila izvoznih dajatev nastane, ko je sprejeta carinska deklaracija za:
(3)
Obveznost plačila izvoznih dajatev nastane:
(4)
V primeru iz točke (a) prejšnjega odstavka nastane carinski dolg pri izvozu v trenutku, ko se blago dejansko iznese iz carinskega območja. V primeru iz točke (b) prejšnjega odstavka pa nastane carinski dolg pri izvozu v trenutku, ko blago prispe v drug namembni kraj, kot je namembni kraj kamor bi blago moralo biti prepeljano, da bi bilo lahko v celoti ali deloma oproščeno plačila carinskega dolga pri izvozu ali, če tega trenutka ni mogoče določiti, v trenutku, ko poteče rok, ki ga določijo carinski organi za predložitev dokazil o tem, da so bili pogoji za popolno ali delno oprostitev plačila carinskega dolga pri izvozu izpolnjeni.
(5)
Dolžnik za plačilo izvoznih dajatev iz drugega odstavka in točke (b) tretjega odstavka tega člena je carinski deklarant, v primeru posrednega zastopanja, je dolžnik za plačilo izvoznih dajatev tudi oseba, za račun katere je bila deklaracija vložena.
(6)
Dolžnik za plačilo izvoznih dajatev iz točke (a) tretjega odstavka tega člena je oseba, ki je iznesla blago in oseba, ki je sodelovala pri takšnem iznosu, pri tem pa se je zavedala ali bi se morala zavedati, da carinska deklaracija ni bila vložena, čeprav bi morala biti.