6. člen
(splošna določila za ureditev ceste na območju predora)
(1)
Dimenzije in sestav elementov horizontalnega poteka osi ceste, nivelete in normalnega prečnega profila ceste se določijo v skladu s tehničnimi predpisi za projektiranje cest.
(2)
Vrste in sestav elementov prečnega prereza cestnega telesa (karakteristični prečni prerez) na območju predora se določijo v skladu s tehničnimi predpisi za projektiranje cest.
(3)
Na območju predora je treba izbrati take dimenzije elementov osi ceste, ki zagotavljajo:
(4)
Če obstajajo utemeljeni ekonomski ali prostorski razlogi in je izbrana zasnovalna hitrost za dimenzioniranje elementov ceste višja od najvišje dopustne za vožnjo skozi predor, se na območju predora dimenzije elementov prečnega prereza lahko zmanjšajo na velikost, ki jo za dopustno hitrost določajo tehnični predpisi za projektiranje cest.
(5)
Niveletni potek ceste na območju predora je omejen glede na dolžino predora.
(6)
Dodatne pasove (pas za počasni promet, izvozni oziroma uvozni kraki priključka ipd.) je treba projektirati s povečanimi dolžinami pasov in na način, predpisan s to uredbo.
(7)
Pri dvocevnih predorih na cestah s po smeri ločenima voziščema je treba pred obema portaloma predvideti portalni ploščadi. Dolžina območja portalnih ploščadi ne sme biti krajša od 10-kratne širine sredinskega ločilnega pasu, vendar ne manj kakor 150 m, da je tam še mogoče izvesti prehod prek tega pasu za primer začasne zapore ene izmed predorskih cevi in za hiter dostop reševalnih vozil v obe predorski cevi.
(8)
Portalna ploščad se lahko opusti, če je ustrezen prehod med voziščema urejen na drugem mestu na isti strani posamezne predorske cevi ali za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.
(9)
Kadar je vodenje prometa skozi predor posebej nadzorovano, je treba pred vsaj enim izmed portalov vsake predorske cevi predvideti površino za namestitev kontrolnega objekta in spremljajoče signalizacije. Velikost take površine in njena lokacija se predvidita za vsak primer posebej v projektu.
(10)
Pri določanju razmika predorskih cevi je treba upoštevati geološke in geotehnične pogoje. Načelno vodilo je, da razdalja med osema obeh ločenih vozišč (cevi) ni manjša od trikratne velikosti premera posamezne cevi.
(11)
Pri načrtovanju ceste se je treba izogibati vodenju predorske cevi vzporedno s pobočjem (pobočni predor), če je nadkritje predora premajhno, da bi bili hribinski pritiski okrog predorske cevi vsaj približno izenačeni.
(12)
Pri načrtovanju ceste se je treba izogibati vodenju predorske cevi pod območji pozidave, če je višina nadkritja nad predorsko cevjo manjša od štiri do pet premerov prečnega prereza cevi. Pri tem šteje, da se kot zgornja meja nadkritja upoštevajo višinske točke, na katerih so temelji zidanih objektov.
(13)
Pri načrtovanju ceste se je treba izogibati vodenju predorske cevi pod izjemno visokim nadkritjem (nad 1000 m) in zelo nizkim nadkritjem (manj kakor 1,5-kratnik premera predorske cevi), če z geotehničnim mnenjem ni ugotovljeno drugače.
(14)
Na območju predora se je treba, razen za potrebe odstavnih niš in priključevanja oziroma izključevanja krakov priključka, izogibati vsakršnim ukrepom, ki bi povzročali ali zahtevali več kakor enkratno spreminjanje profila cevi.