39. člen
(hribinska klasifikacija)
(1)
Glede na nehomogenost hribine, sestavljene iz različnih plasti, ki so v geološki preteklosti doživele različne spremembe, je treba izdelati hribinsko klasifikacijo za vsak predor posebej in oceniti možne vplive na razvoj sekundarnih napetostnih in deformacijskih stanj.
(2)
Vpliv nekega geološkega parametra na načrtovanje predora je predvsem odvisen od:
-
velikosti in oblike prereza objekta,
-
prvotnega napetostnega stanja v okoliških tleh,
-
hidrogeološkega stanja, vključno s stanjem hribinske vode glede na najmanjšo glavno napetost v naravi,
-
strukture kamnin in njihove nosilne sposobnosti,
-
uporabljenega podpornega sistema in tehnoloških posebnosti vgradnje,
-
načina izvedbe del,
-
spremljajočih neugodnih naravnih danosti, ki lahko povzročajo vdor plinov, tekočih hribinskih mas, hribinske udare, večje zruške ipd.
(3)
Za celovito oceno možnosti gradnje predora mora biti izdelan vzdolžni geološko-geotehnični profil in več prečnih prerezov.
(4)
V vzdolžnem geološko-geotehničnem profilu morajo biti obdelani in prikazani naslednji parametri:
-
hribinske kategorije z opisom inženirsko-geoloških in hidrogeoloških posebnosti,
-
geotehnične karakteristike za posamezno hribinsko kategorijo,
-
opisi ogroženih območij z naravnimi dejavniki, kakršni so plini, tekoče hribinske mase ipd.
(5)
Hribinska klasifikacija, ki je v svoji osnovi empirična metoda ocenjevanja, se izbere z upoštevanjem naslednjih bistvenih posebnosti:
-
obnašanje kamnin (elastično, viskoelastično, elastoplastično, plastično, viskoplastično),
-
splošne geološke lastnosti,
-
nosilnostne sposobnosti kamnin,
-
zahteve po vgradnji podpornih ukrepov.