(1)
Če se v primerih iz prejšnjega člena določi status območja degradiranega okolja skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se pripravijo sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti podzemne vode na tistih vodonosnikih znotraj območja vodnega telesa ali skupine vodnih teles, na katerih letna aritmetična srednja vrednost, izračunana za preteklo leto, enega ali več parametrov podzemne vode presega 75% vrednosti standardov kakovosti podzemne vode, v sanacijske ukrepe pa se lahko vključijo tudi območja hidrografskega zaledja teh vodonosnikov.
(2)
Predpisani sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti podzemne vode na območju iz prejšnjega odstavka se prenehajo izvajati, če je na podlagi rezultatov rednih meritev monitoringa kakovosti podzemne vode ugotovljeno, da:
-
vodno telo podzemne vode izpolnjuje pogoje dobrega kemijskega stanja in
-
se trend onesnaženosti v obdobju izvajanja ukrepov obrne za tiste parametre podzemne vode, zaradi katerih je vodno telo pridobilo status območja degradiranega okolja.
(3)
Če je status območja degradiranega okolja pridobil del vodnega telesa iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se predpisani sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti podzemne vode prenehajo izvajati, če je na podlagi rezultatov rednih meritev monitoringa kakovosti podzemne vode ugotovljeno, da letna aritmetična srednja vrednost parametra, zaradi katerega je del vodnega telesa pridobil status območja degradiranega okolja, ne presega 75% vrednosti standarda kakovosti za ta parameter.