(1)
Kemijsko stanje podzemne vode vodnega telesa ali skupine vodnih teles se ugotavlja na podlagi naslednjih meril:
-
preseganja standardov kakovosti podzemne vode,
-
učinkov vdora slane vode v vodno telo podzemne vode,
-
koncentracije onesnaževal, ki povzročajo poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode in škodljivo vplivajo na vodne ter kopenske ekosisteme, ki so od njih neposredno odvisni, in
-
preseganja mejnih vrednosti koncentracij onesnaževal v pitni vodi v vsakem od sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki odvzemajo pitno vodo iz vodnega telesa ali skupine vodnih teles podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
(2)
Pri ugotavljanju kemijskega stanja podzemne vode vodnega telesa ali skupine vodnih teles je treba ocenjevati kemijsko stanje podzemne vode tako, kakor je določeno v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Kemijsko stanje posameznega vodnega telesa podzemne vode ali skupine vodnih teles ugotovi ministrstvo, pristojno za okolje, v poročilu o rezultatih monitoringa kakovosti podzemne vode, izdelanem v skladu s predpisom, ki ureja imisijski monitoring kakovosti podzemne vode.