Sklep o razkritjih s strani bank in hranilnic

Banka, ki izračunava kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga z uporabo notranjih modelov, mora razkriti naslednje informacije:

za vsak zajeti portfelj:

značilnosti uporabljenih notranjih modelov,

metodologijo za izračun kapitalskih zahtev in opis tveganj, zajetih z notranjim modelom, vključno z opisom pristopa za določitev obdobij likvidnosti, za izpolnjevanje standardov zanesljivosti, primerljivih s pristopom IRB ter za validacijo notranjih modelov, in sicer ločeno za kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila in migracije ter za kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo;

opis testiranja izjemnih situacij, uporabljen za posamezne podportfelje;

opis uporabljenih metod za testiranje za nazaj in za potrditev (validacijo) natančnosti in doslednosti notranjih modelov ter opis postopkov modeliranja;

obseg dovoljenj za uporabo notranjih modelov, izdanih s strani Banke Slovenije;

opis sistemov in kontrol za upravljanje – vrednotenje trgovalne knjige v skladu z 12. in 13. členom sklepa o tržnih tveganjih;

najvišje, najnižje in povprečne:

dnevne mere tvegane vrednosti (VaR) za poročevalsko obdobje in mero tvegane vrednosti na zadnji dan poročevalskega obdobja;

mere tvegane vrednosti za izjemne situacije (stressed VaR) za poročevalsko obdobje in mero tvegane vrednosti za izjemne situacije na zadnji dan poročevalskega obdobja;

kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila in migracije ter kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo v poročevalskem obdobju in na zadnji dan poročevalskega obdobja;

kapitalske zahteve ter povprečne vrednosti kapitalskih zahtev v obdobju likvidnosti za vsak podportfelj, in sicer ločeno za kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila ter kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo;

primerjavo med merami dnevne tvegane vrednosti in enodnevno spremembo vrednosti portfelja ob koncu naslednjega delovnega dne, skupaj z analizo pomembnejših prekoračitev tekom poročevalskega obdobja.